Agaricus sylvaticus

Schaeff. (1774)

Gozdni kukmak

Rod Kukmaki | Agaricus | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Uspeva v gozdu pod smrekami, ima rjavo luskat klobuk, na prerezu pa sčasoma močno pordeči.

Klobuk

Od 8-14 cm, najprej skoraj okrogel, izbočen, nato razprt in rahlo grbast. Na belkasti podlagi so proti temenu vse bolj goste, rjavo okraste, do temno rjave luske, ki se prilegajo površini. Grba je nekoliko temnejša.

Trosovnica

V mladosti belkasta, kmalu so lističi rjavo sivi, končno temno rjavi, ozki, gosti, pri betu zaokroženi navzgor in imajo belo, puhasto ostrinko. Če lističe z nohtom podrgnemo pordečijo.

Bet

6-12 x 0,8-1,5 cm, valjast, kmalu votel, v dnišču odebeljen, nad zastiralcem bel, pod njim pa polagoma posivi in je luskast. Star postane okrast.

Meso

Belo, vendar se na zraku kmalu rdečkasto obarva, nato postane intenzivnejše rdeče, zlasti v zgornjem delu beta. Okus je prijeten, vonj nekoliko kiselkast.

Trosi

4,5-6 x 3-3,5 mikrona, jajčasti, temno rjavi, trosni prah je črnikasto rjav.

Rastišče

Raste v manjših ali večjih skupinah pod iglavci, zlasti pod smrekami, poleti in jeseni, na Bovškem po doslej znanih podatkih redka.

Uporabnost

Užitna, precej okusna.

Opombe

Med kukmaki, ki na ranjenih mestih pordečijo, ni znanih strupenih vrst. Gozdni kukmak lahko zamenjamo z Rdečečim kukmakom (Agaricus haemorrhoidarius), ki raste pod listavci. Pod iglavci pa uspeva znatno večji, Langejev kukmak (Agaricus langei), ki ima 2-3 cm debel bet, meso pa živo pordeči. Tudi pri nekaterih belih vrstah kukmakov meso na zraku pordeči. Najbolj znan je gojeni, Dvotrosni kukmak (Agaricus bisporus), okusnejši pa je Vrtni kukmak (Agaricus hortensis), pri katerem obrobje klobuka postane sčasoma sivo rjavo in vlaknato luskasto. Omembe vreden je še Mestni kukmak (Agaricus bitorquis), mesnat, z dvojnim obročkom, lahko pa zraste celo na poteh, kjer dvigne asfalt. Pri zadnjih treh vrstah meso le rahlo pordeči.

Spada med

Mikorizne gobe