Amanita subalpina

M.M. Moser (1978)

Gorski lupinar

Rod Mušnice | Amanita | Pogojno užitna

Pogojno užitna

Podrobnosti

Značilno

Visoka, postavna goba, z ravnim valjastim betom, ki je proti dnišču širši, široko razprtim, rjavkastim klobukom in veliko lupino v dnišču beta.

Klobuk

6-13 cm, sprva polkrožen, že mlad na obrobju močno nažlebkan, gladek, okrasto rjavih barv. Včasih ga pokrivajo ostanki lupine. Star se ravno razpre, v osredju pa nekoliko izstopi temnejša grba.

Trosovnica

Bela, lističi so široki, bolj redki in skoraj prosti.

Bet

10-18 x 1-2 cm, valjast, brez obročka, proti dnišču polagoma nekoliko širši, rjavkasto kosmičast, dnišče pa obdaja bela prosta lupina, ki je na notranji strani rahlo rjavkasta.

Meso

Belo, brez izrazitega vonja in okusa.

Trosi

12-17 x 12-15 mikronov, okrogli, trosni prah je bel.

Rastišče

V gorskem smrekovem gozdu, na zelo kislih tleh, poleti in jeseni. Na Bovškem, na nekaterih rastiščih pogost.

Uporabnost

Pogojno užiten; zastrupitev ni huda, sindrom surovih gob – zastrupitev prebavil. Kuhana goba je užitna, dobra in izdatna.

Opombe

Lupinarje bi lahko zamenjali z mušnicami, ki nimajo nikoli nažlebkanega obrobja klobuka, na betu pa imajo zastiralce. Vsi lupinarji so pogojno užitni in precej krhki.