Clavariadelphus pistillaris

(L.) Donk (1933)

Veliki kijec

Rod Kijci | Clavariadelphus | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Ima kijasto, betičasto obliko, proti vrhu je širši in zaobljen, sivo okrast ter do 30 cm visok.

Klobuk

7-30 x 2-6 cm, v dnišču ozek, polagoma širši proti vrhu, nekoliko zguban, skoraj gladek, rumeno okraste, rjavkaste barve, s sivim odtenkom, vrh je zaobljen.

Trosovnica

Pokriva zunanjo površino kija in se končuje na betu. V stiku z lugom (KOH) postane zlato rumena, z železovim sulfatom (FeSO4) pozeleni.

Bet

1-2 cm, proti vrhu se širi in prehaja v trosovnico, okrasto rjav, gladek, dnišče je obdano z belim micelijem.

Meso

Belo, najprej trdo, kasneje postane mehko in žilavo, prijetnega vonja in nekoliko grenkega okusa.

Trosi

11-16 x 6-10 mikronov, elipsasti, gladki, s tankimi stenami, neamiloidni, trosni prah je belkasto rumenkast.

Rastišče

Raste skupinsko, najraje na apnenčastih tleh, v listju pod bukvami, poleti in jeseni, na Bovškem redek.

Uporabnost

Dokler je mlad in še ni preveč žilav je užiten. Primeren je za mešanje z drugimi gobami.

Opombe

Kijci niso pomembne gobe za uživanje, pač pa jih je lepše videti v gozdu. Smiselno jih je pobirati le v izjemnih primerih. Nekoliko manjši, z ravnim in nekoliko udrtim osredjem ali vrhom, je Odsekani kijec (Clavariadelphus truncatus). Doseže največ 15 cm višine, ima pa rahlo sladkast okus. Še manjši in nepomemben za uživanje pa je Jezikasti kijec (Clavariadelphus ligula). Je valjaste oblike, malo širši proti vrhu, kjer je zaobljen, včasih tudi nekoliko sploščen, jezikast, svetlo okraste ali rjavkaste barve in gladek. Najraje uspeva v iglastih gozdovih, v velikih skupinah, sicer pa je bolj redek.