Leccinum quercinum

Pilát (1974)

Hrastov turek

Rod Dedi, turki | Leccinum | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Klobuk

Od 8 do 15 cm, lahko postane orjaški (25 cm), mesnato ali opečno rdeč, rjasto rjav, oranžno rjav, drobno luskat, najprej s podvihanim robom, kasneje se zravna, razširi in postane blazinast.

Trosovnica

Belkasta, luknjice so sprva belkaste, sivkaste, nato sivo rumenkaste in rjavkaste. Cevke so zaokroženo priraščene na bet.

Bet

8-15 x 2-3 cm, valjast, pogosto ukrivljen, poln, trd, proti dnišču je nekoliko razširjen, luskast, z rdečkastim nadihom. Bele luskice sčasoma porjavijo, dnišče ima pogosto zelenkaste lise.

Meso

Belkasto, čvrsto, na prerezu najprej pordeči, nato postane vijoličasto sivo, prijetnega vonja in okusa.

Trosi

12-16 x 4-5 µm, vretenasti, trosni prah je rjav.

Rastišče

Skupinsko ali posamično, pod hrasti, raste precej pozno jeseni, na Bovškem ni pogost.

Uporabnost

Odlična, čvrsta in zelo okusna goba, vsestransko uporabna, le zelo stari primerki postanejo mehki.

Opombe

V mešanem gozdu bomo pomotoma pobrali trepetlikovega turka (Leccinum aurantiacum), ki je kuhan ali pečen tudi zelo dober, surov pa je škodljiv. Pod iglavci pa bomo našli lisičjega turka (Leccinum vulpinum), lisičje rdečih do rjavo rdečih odtenkov, ki ima meso v dnišču beta zelenkasto modro, proti vrhu postane na zraku vijoličasto ali rjavkasto in je tudi precej okusen. Smrečja oblika (forma piceinum) je v nekaterih priročnikih predstavljena kot samostojna vrsta, vendar bistvene razlike, razen rastišča, ne obstajajo. Index Fungorum ga po novem uvršča v seznam kot: Leccinum aurantiacum (Bull.) Gray (1821).

Spada med

Mikorizne gobe