Macrolepiota procera

(Scop.) Singer (1948)

Orjaški dežnik

Rod Dežniki | Macrolepiota | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Med podobno velikimi dežniki ga spoznamo po rjavo marogastem betu in po mesu, ki na ranjenih mestih ne rdeči. Je največji med dežniki.

Klobuk

Sprva jajčast, kmalu se polkrožno razširi, nato se zravna, do 26 cm širok, na temenu ostane topa rjava grba, ki je skoraj gladka. Proti obrobju je pokrit z vse bolj redkimi, rjavimi kosmiči ali luskami. Podlaga je svetlejša, vlaknata, od roba pa visijo kratki ostanki veluma.

Trosovnica

Bela, lističi so gosti, široki in debeli proti hrbtu, pri starih gobah postanejo rjavkasti.

Bet

Valjast, votel, proti dnišču razširjen, gomoljasto odebeljen, do 40 cm visok in do 2 cm debel. Vse do širokega, dvojnega obročka je pokrit z rjavimi, marogasto razporejenimi luskicami.

Meso

Belo, vlaknasto, žilavo zlasti v betu, na zraku ne pordeči, vonj in okus ima po lešnikih.

Trosi

15-20 x 10-13 µm, prosojni, elipsasti, z oljnimi kapljicami, trosni prah je bel.

Rastišče

V gozdovih, zlasti ob robovih v travi, na gozdnih travnikih, na Bovškem pogost, od sredine poletja pa vse do pozne jeseni.

Uporabnost

Pogojno užiten, surov je škodljiv. Pri nas je že v navadi, da ga cvremo z drobtinami na dunajski način, žal se rad prepoji z maščobo. Kadar uživamo dežnike, ne pijmo alkohola!

Opombe

Ker obstaja več podobnih, užitnih vrst dežnikov, ki imajo stari trden, premakljiv obroček na betu, ni bojazni, da bi jih zamenjali s strupenimi gobami. Spoznajmo strupene mušnice in dežničke!