Pluteus cervinus

(Schaeff.) P. Kumm. (1871)

Jelenova ščitovka

Rod Ščitovke | Pluteus | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Raste posamično na ležečih deblih ali na štorih v gozdovih, nima veluma, stari lističi pa postanejo rožnati. Na žaganju lahko postane orjaška.

Klobuk

Od 8 do 15 cm širok, izbočen, nato zravnan, včasih široko grbast, rjav, siv, na osredju temnejši, v vlažnem vremenu lepljiv, vtisnjeno vlaknat, suh žarkasto razpoka.

Trosovnica

Sprva bela, lističi kmalu postanejo rožnati in pri starih gobah rjavi. Ne dosegajo beta, zaradi vmesnih lističev so gosti, tanki, sicer široki in na robu ostro zaključeni.

Bet

Od 6 do 12 cm visok in od 1 do 1,5 cm debel, valjast, betičast, proti vrhu ožji, poln, na površini ima sivo rjavo, vlaknato strukturo, ki je bolj ali manj podolžno reliefna.

Meso

Belo, nežno in krhko, z rahlim vonjem po repi, brez izrazitega okusa, morda nekoliko po redkvici.

Trosi

6-8 x 5-6 µm, jajčasti, neamiloidni, trosni prah je okrasto rožnat.

Rastišče

Na trhlem lesu listavcev in iglavcev, posamično, od pomladi do pozne jeseni, včasih se jo najde tudi na Bovškem.

Uporabnost

Dobra, primerna za mešanje z drugimi gobami.

Opombe

Pri nas uspeva več različnih vrst ščitovk, med katerimi ni znanih strupenih vrst. Vse so užitne ali nepomembne zaradi majhnosti ali redkosti. Zamenjave s strupenimi vrstami rdečelistk niso možne, saj te uspevajo na zemlji.