Ramaria flavescens

(Schaeff.) R.H. Petersen (1974)

Grmovnata griva

Rod Grive | Ramaria | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Trosnjak je od 100 do 200(250) mm širok in od 100 do 150(230) mm visok, koralasto razraščen, številne veje zrastejo iz beta, ki je do 50 mm debel, veje so do 15 mm debele, ki se spet razdelijo, na vrhu sta ponavadi dva vršička, včasih tudi rudimentarni izrastki. veje se delijo v obliki črk U in V, so od beta navzgor smetanove barve, proti vrhu bolj in bolj temno rumene, tudi od svetlo rumene do marelično rumene, na dotik ne spremenijo barve, končiči so enake barve, mladi pa so rumeni kot jajčni rumenjak.

Trosovnica

Je na površini vejic.

Bet

Do 50 mm debel, površina belkasta do rumenkasta.

Meso

Belkasto, marmorirano, čvrsto, vendar ne trdo, prijetnega vonja in milega okusa.

Trosi

9-13 x 4-5,5 µm, (SCHILD: 8-13,6 x 3,7-5,8 µm; CHRISTAN: 8-13 X 3,5-5,5 µm), glivična vlakna imajo na vejah spojke med celicami, trosni prah je rumenkast.

Rastišče

Raste od poznega poletja do konca jeseni, v listavcih, predvsem pod bukvami, na Bovškem pogosta.

Uporabnost

Užitna. Vse grive delujejo odvajalno, torej jejmo le manjše količine. Grive so brez mikroskopa težko določljive gobe.

Opombe

Literatura: J.Breitenbach, FUNGI OF SWITZERLAND, vol.2, str.358; Joseph Christan, Die Gattung Ramaria in Deutschland, str.200.
Izvor imena: Lat. ramus = veja, "flavesco" = postati rumen.