Russula xerampelina

(Schaeff.) Fr. (1838)

Slanikova golobica

Rod Golobice | Russula | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

Spoznamo jo po temno rdečem klobuku in karminastem betu, stare imajo vonj po ribah ali rakih.

Klobuk

Od 5 do 12 cm, izbočen, na osredju je sprva raven, kmalu postane udrt, kot pri večini golobic, gladek, temno ali vinsko rdeč, na obrobju svetlejši in star nekoliko nažlebkan ter lupljiv.

Trosovnica

Belkasta, svetlo okrasta, lističi so srednje gosti, široki, pripeti na bet, včasih so viličasto razcepljeni.

Bet

4-8 x 1-2 cm, valjast, poln, rdečkasto nadahnjen ali proti dnišču povsem karminasto rdeč, vzdolžno gubast, na dotaknjenih mestih postane rumenkasto rjav.

Meso

Na prerezu belo, na zraku oksidira rumeno rjavo, z železovim sulfatom pozeleni in ima tipičen vonj po rakih ali ribah.

Trosi

7,5-10,5 x 7-8,5 mikrona, široko elipsasti, trosni prah je bledo okrast.

Rastišče

Raste pod iglavci, v mešanem gozdu, posamično ali v malih skupinah, poleti in jeseni, na Bovškem ni pogosta.

Uporabnost

Dobra, primerna za različne jedi in mešanje z drugimi gobami.

Opombe

V tej skupini golobic ni strupenih vrst, pač pa je velika zmeda v literaturi, saj nekateri avtorji navajajo za Slanikovo golobico, da je lahko povsem zelena, verjetno pa gre za Russulo elaeodes, pri kateri dominirajo zeleni odtenki. Enak vonj, vendar drugačno kemično reakcijo, imajo golobice iz skupine, kamor spada Vabljiva golobica (Russula amoena). Tudi te so užitne. Rdeče obarvana je tudi strupena Cedrova golobica (Russula badia), ki diši po cedrovini in je zelo pekoča. Neužitna je tudi Rdečebetna golobica (Russula rhodopoda), lahko pa poberemo Škrlatno golobico (Russula krombholzii), ki ima bel bet, meso rahlo sivi, raste pa največ pod hrasti in je včasih zelo bleda. Če kožica klobuka ni lupljiva, gre za Češnjevo golobico (Russula sanguinea), raste pod bori, peče in ni užitna.

Spada med

Mikorizne gobe