Suillellus mendax

(Simonini & Vizzini) Vizzini, Simonini & Gelardi (2014)

Lažnivi lupljivec

Rod Lupljivci | Suillellus | Pogojno užitna

Pogojno užitna

Podrobnosti

Značilno

Spominja na svinjskega lupljivca (Suillellus luridus), z navadno rdečim do temno rdečim betom, redko oranžno-rumenim ali rumenim, sicer z manj izrazito mrežico v zgornjem delu beta. Pod mrežico ima luskata zrna, podobno kot prašičji novogoban (Neoboletus luridiformis). Klobuk je intenzivno rdečkaste, karminaste do roza barve, pogosto z rumenorjavimi, rjavimi ali olivnimi odtenki. Površina klobuka pa je žametasta, polstena, nikoli gladka. Meso je trdo, bledo rumeno, na prerezu se spremeni v temno indigo modro, še posebno v dnišču beta, kjer sprememba barve oblaga naravno barvo rdeče pese. Luknjice na trosovnici so rdeče do živo šrklatne, s svetlejšimi odtenki kot S. luridus, ki s starostjo zbledijo. Trosi se razlikujejo od trosov svinjskega lupljivca, so bolj podolgovati in tako bolj podobni trosom prašičjega novogobana.

Klobuk

40 – 120 (200) mm, poloblast, nato izbočen, redko raven, s topim, pogosto valovitim robom, barva je zelo vremensko odvisna. Barve klobuka so na splošno podobne kot pri svinjskem lupljivcu, čeprav je ta temnejši in bolj pogosto karminasto-rdečkaste barve. Površina je žametasta, nato polstena, nikoli pa gladka ali viskozna, hitro se obarva temno modro do črnkasto ob udarcu (v mokrem vremenu).

Trosovnica

Mlada trosovnica je v suhih razmerah ponavadi bledo rumenorjavo-olivne barve, v vlažnem vremenu pa se obarva temno rdeče, včasih v središču ostane bledo rumenorjavo-olivna in na robovih bledo temnordečkasto-rozasta. V vlažnih razmerah je mlada trosovnica sprva temnordečkasto-rozasto-siva, nato zaradi suhih razmer zbledi na lešnikovo rumenerjave barve in na koncu potemni na tobačno rjavo. V senčnih gozdovih je mlada trosovnica lahko rdečkasta do rjavo rdečkasta, v starosti nato potemni na tobačno, včasih se obarva na podobne barve kot N. luridiformis – rjavkasto z rdečkastimi lisami ali olivnimi predeli, ponavadi z bolj bledim robom. Cevke so 5-12 (18) mm, okrogle, odmaknjeno priraščene, skoraj proste, krom rumene, nato olivne, temno modre ob prerezu. Luknjice so majhne, okrogle, sprva enake barve kot cevke, kmalu temno rdečo-rjavkaste, nato živo škrlatno rdeče, temno modre ob pritisku, s starostjo se razbarvajo na bledo oranžno-olivne. Luknjice so bolj živo obarvane kot luknjice pri S. luridus.

Bet

40-120 x 8-30 (50) mm, valjast, včasih ukrivljen, stanjšan v dnišču, nekoliko koreninast, oranžno-rdeč, rumen samo v skrajnem zgornjem delu, zelo redko oranžno-rumen ali rumen povsod, kmalu popolnoma rdeč, temno rdeč, vijolično-rdeč, temnejši proti dnišču, z mrežico, ki je pogosto manj izrazita in omejena na zgornji del, redkeje pokriva celotni bet. Spodnji del beta postane fino pokrit z luskatimi zrni, ki so temno škrlatna ali temno vijolično-rdeča in včasih delno prekrita z mrežico. Pri starejših gobah samo dnišče beta lahko postane tobačno rjavo žametasto.

Meso

Limonasto do krom rumeno, bolj živo, kjer se klobuk stika z betom, v dnišču beta barve rdeče pese, ki se nemudoma obarva indigo modro ob odkritju, zelo intenzivno in temnejše v spodnjem delu beta, še posebej v dnišču, nato zbledi v pusto belo. V redkih primerih je meso klobuka in zgornjega dela beta bledo vijolično-rdečo. Subhimenij (plast med trosovnico in tramo) je iste barve kot luknjice, vendar ne redko rumen, še posebej v suhih razmerah ali pri velikih primerkih. Meso je ponavadi bolj trdo, težje in bolj elastično, kot je pri svinjskem lupljivcu, spominja na prašičjega novogobana. Okus in vonj šibka, vendar prijetna, a ne značilna.

Trosi

12.4-15.5 x 4.5-5.7 µm, elipsasti. Trosni prah je tobačno rjav z odtenkom olivne barve. Bazidiji s 4 trosi, redko z 2.

Rastišče

Raste v skupini, termofilen, poleti in zgodnja jesen, do leta 2013 najden samo v predelih v Italiji, večinoma pod bukvijo in pravem kostanju, najden tudi pod hrastom, hrastom plutovcem in črniko. Na Bovškem sem ga našel avgusta in septembra leta 2020 pod hrastom.

Uporabnost

Pogojno užiten.

Opombe

Literatura: Vizzini A. in drugi, BOLETUS MENDAX, A NEW SPECIES OF BOLETUS SECT. LURIDI FROM ITALY AND INSIGHTS ON THE B. LURIDUS COMPLEX, 28. januar 2013, DOI 10.1007/s11557-013-0896-4.

(Prevod: Anja Rot)

Izvor imena

Poimenovanje “mendax” izhaja iz latinščine, kar pomeni lažniv, varljiv, napačen, kar se nanaša na izjemno podobnost s svinjskim lupljivcem.

Spada med

Mikorizne gobe