Agrocybe praecox
(Pers.) Fayod (1889)Rana njivnica
Podrobnosti
Značilno
Za to vrsto je značilno svetlo meso, okus po moki, zgodnje pojavljanje spomladi do poleti, pogosto pa raste na lesnih ostankih.
Klobuk
2.5-6 cm, polkroglast, kasneje izbočen do plosko zravnan z rahlo grbo v sredini, površina gladka (v sušnem obdobju tudi mestoma natrgana), brez sijaja, mlad moker temno rjav z nekoliko sijaja, kasneje rumeno oker rjav, suh smetanasto rumen, včasih z olivnimi toni, rob je oster in dolgo podvihan, včasih nekoliko ovešen z ostanki bele ovojnice.
Trosovnica
Lističi so mladi belkasti, kasneje umazano oker rjavkasti, včasih s šibko vijoličastim odtenkom, široki, priraščeni na bet, ostrinka je gladka do fino nazobčana, najprej belkasta, kasneje rjavkasta.
Bet
4-7.5 x 0.5-1.5 cm; valjast, dnišče rahlo do čebulasto odebeljeno, poln, površina belkasto podolžno vlaknasta, kasneje umazano rjavkasta, mlad ima kožnat, belkast, viseč in minljiv obroček.
Meso
Belkasto, nad lističi olivno rjavo, bolj ali manj debelo mesnato, vonj po zelju ali po gobah, deloma po redkvi, grenkega okusa, po moki.
Trosi
8.4-10.7 x 5.7-6.7 μm, eliptični, gladki, bledo umazano rumeni. Trosni prah je tobačno rjav.
Rastišče
Raste skupinsko ali posamično v gozdovih, parkih, pašnikih, grmovju, v razvalinah, na ostankih lesa, lubju ipd., od spomladi do zgodaj poleti, pogosta.
Uporabnost
Užitna.
Opombe
Podobna ji je trda njivnica (Agrocybe dura), ki pa je bolj mesnata, ima manj izrazit obroček, vendar izrazitejše ostanke ovojnice na robu klobuka, ima večje trose ter raste na zemlji ali v travi. Podobna je lahko tudi užitna topolovka (Cyclocybe cylindracea), ki pa raste izključno na mrtvem ali še živem lesu, predvsem topolov.
Spada med
Saprofitne gobe