Armillaria ostoyae

Značilno

Spoznamo jo po belkastem obročku, ki je rjavo obrobljen, po bolj ali manj rjavem, luskatem klobučku, raste pa v jesenskem času na živem ali odmrlem lesu.

Klobuk

Od 4 do 7 cm širok, polkrožen, s podvitim robom, kmalu izbočeno razprt in zravnan, z rahlo grbo na temenu, bolj ali manj rjav, s temnejšimi luskami na temenu, ki se vse bolj redčijo proti nažlebkanemu obrobju.

Trosovnica

Sprva bela, kasneje rjavkasta, pri starih gobah precej temna, lističi so srednje gosti, priraščeni na bet in z ostrinko potekajo nekoliko po betu navzdol.

Bet

Od 5 do 12 cm visok in od 1 do 1.5 cm debel, valjast, poln, proti dnišču nekoliko odebeljen, podobnih odtenkov kot klobuk, nad obročkom nažlebljen, pod njim je kosmičast in temnejši v dnišču. Obroček je bel, rjavo obrobljen in včasih rumeno kosmičast.

Meso

Belkasto, rjavkasto, nekoliko greneče in ima prijeten vonj.

Trosi

7-9 x 5-6 µm, elipsasti, neamiloidni. Trosni prah je belkast.

Rastišče

Raste na štorih ali koreninah, včasih kot parazit, v velikih šopih, samo v jesenskem času, na Bovškem pogosta.

Uporabnost

Pogojno užitna, surova ali premalo kuhana je škodljiva, sicer zelo okusna in cenjena za vlaganje v kis.

Opombe

V starejših priročnikih so jo opisovali skupaj s sivorumeno mraznico (Armillaria mellea), ki je rumenkastih, olivno rjavih odtenkov, z drobnimi luskicami na klobučku. Rumenovenčna mraznica (Armillaria gallica) ima rumen, belkast, koprenast obroček, ki hitro razpade. Obstaja pa še bela mraznica (Armillaria nigropunctata), s črnimi pikami ali lisami na belkastem klobučku. Dobov štorovec (Desarmillaria tabescens) nima obročka, uspeva pa večinoma na hrastih. Vse navedene vrste so pogojno užitne.

Spada med

Parazitske gobe, Saprofitne gobe

Podobne gobe

Armillaria borealis (Severnjaška mraznica) , Armillaria gallica (Rumenovenčna mraznica)