Suillus cavipes
(Klotzsch) A.H. Sm. & Thiers (1964)Votlobetna lupljivka, rumena oblika
Podrobnosti
Značilno
Od votlobetne lupljivke (Suillus cavipes) se razlikuje samo po barvi klobuka.
Klobuk
Od 5 do 10 cm v premeru, sprva zvonasto izbočen, s podvitim robom, ki se ga v mladosti držijo ostanki zastiralca, kasneje se popolnoma razpre in včasih ostane rahlo grbast, suh, polsten, luskat, citronasto rumene barve.
Trosovnica
Cevke so rumene, nato olivno zelene, kratke, široke, priraščene na bet, luknjice pa izgledajo kot velika podolgovata mreža, ki poteka nekoliko po betu navzdol.
Bet
Do 7 cm visok in do 2 cm debel, valjast, votel, proti dnišču nekoliko odebeljen, rumenkast ali rjavkast, drobno luskat, belo zastiralce, ki pri mladih gobah pokriva trosovnico, kasneje odpade ali pa je v zgornjem delu beta viden obročast ostanek.
Meso
Rumenkasto, v klobuku je zelo mehko, v betu je vlaknato, nekoliko žilavo ter nima izrazitega vonja in okusa.
Trosi
7-10.5 x 3-4 µm, vretenasti. Trosni prah je rumenkasto olivno zelen.
Rastišče
Raste v manjših skupinah, samo pod macesni, poleti in jeseni, pogost je v višje ležečih macesnovih gozdovih, na Bovškem redek.
Uporabnost
Užitna, dokler je mlada.
Opombe
Literatura: Geoffrey Kibby, BRITISH BOLETES, STR. 38/39.
Index Fungorum jo po novem uvršča v seznam kot Suillus cavipes (Opat.) A.H. Sm. & Thiers (1964), prej Boletinus cavipes f. aureus (Rolland) Singer 1938 (votlobetni gobanček, rumena oblika).
Spada med
Mikorizne gobe