Calocybe gambosa

Značilno

Raste izven gozdov na pašnikih, v sadovnjakih, samo pomladi, v risih ali kolobarjih, vsa bolj ali manj belkasta ali okrasta in prijetno diši po moki.

Klobuk

Od 2 do 10 cm v premeru, sprva polkrožen, z močno podvitim robom, izbočen, star zravnan, gladek, belkast ali rjavkast, precej mesnat, površina v suši razpoka, obrobje pa se rado razcepi.

Trosovnica

Bela, lističi so gosti, ozki, tanki, zaokroženi ali izrezani pri betu, stari so svetlo rjasti z narezanimi ostrinkami.

Bet

Od 4 do 7 cm visok in od 1 do 2 cm debel, valjast, trebušast, poln, trden, na površini gladek in bolj ali manj bel.

Meso

Belo, trdno, debelo v klobučku, prijetnega okusa, z vonjem po moki.

Trosi

4-6 x 2-3.5 µm, elipsasto jajčasti, gladki, prosojni. Trosni prah je bel.

Rastišče

Na pašnikih, travnikih, v sadovnjakih in parkih, v lokih ali kolobarjih, ki se vsako leto večajo in so bolj zeleni od ostale površine, pomladi, redko v jeseni, na Bovškem redka, znanih samo par rastišč.

Uporabnost

Odlična, vsestranska, zelo okusna in cenjena goba, primerna tudi za vlaganje v kis.

Opombe

Na podobnih rastiščih uspevajo v istem času tudi užitne gobe iz rodu gostolistk (Melanoleuca), ki pa niso tako okusne. V sadovnjakih je tudi pogosta užitna rdečelistka (Entoloma clypeatum), ki ima stara rožnato rjave lističe. Smrtno nevarna bi bila zamenjava z gobami, ki imajo rjavkaste trose, zlasti z rdečkastim razcepljencem (Inosperma erubescens), ki je sprva vsa bela, šele kasneje pordeči, ima pa vlaknato površino klobuka. Večinoma rastejo v kolobarjih tudi gobe iz rodu kolesnic (Lepista), srečali pa se bomo z njimi v jesenskem času in so pretežno užitne.