Clitopilus prunulus

(Scop.) P. Kumm. (1871)

Navadna mokarica

Rod Mokarice | Clitopilus | Užitna

Užitna

Podrobnosti

Značilno

To srednje veliko, belo-sivkasto gobo spoznamo po rožnatih lističih, ki se polagoma spuščajo po betu, po močno podvitem robu in značilnem, močnem vonju po moki.

Klobuk

Do 8 cm širok, sprva izbočen, z močno podvitim robom, tudi razprt ima tanek, podvit rob, gladko površino, bolj ali manj sivkaste barve, belo poprhnjen, kot nekatere strupene vrste belkastih livk.

Trosovnica

Sprva bela, z dozorevanjem trosov pa postaja vse bolj rožnate barve. Lističi so gosti, tanki in se polagoma spuščajo po betu navzdol.

Bet

Do 3 cm visok in do 1 cm debel, valjast, ukrivljen, poln, običajno ni točno v sredini klobuka, stranski, belkast in ima opredeno dnišče, podobno kot gobe iz rodu livk.

Meso

Belo, mehko, lomljivo, v osredju klobuka debelo, z značilnim vonjem po moki, okus ima nekoliko grenak.

Trosi

8-14 x 5-6 µm, vretenasti, podolžno rebrasti. Trosni prah je rožnat.

Rastišče

V mešanih gozdovih, na obronkih, pogosto skupaj z gobani, od poletja do pozne jeseni, na Bovškem pogosta.

Uporabnost

Vsestranska, okusna, primerna za najrazličnejše jedi, konzerviranje in sušenje. GOBO NAJ NABIRAJO LE IZKUŠENI GOBARJI, SAJ JE ZELO VERJETNA ZAMENJAVA S STRUPENIMI GOBAMI IZ RODU LIVK.

Opombe

Možna je zamenjava s številnimi strupenimi vrstami livk, zlasti z beleževo livko (Clitocybe phyllophila), ki tudi dobi nekoliko rožnate lističe v starosti in ima delno vonj po moki. Pobeljena livka (Clitocybe dealbata) ima bele lističe, belo poprhnjen klobuk, sivkastih odtenkov ter tipičen vonj in okus po moki. Je zelo strupena.

Spada med

Mikorizne gobe, Pogoste gobe