Cortinarius violaceus
(L.) Gray (1821)Vijoličasta koprenka
Podrobnosti
Značilno
Gobo vijoličastih barv, s suhim žametastim klobukom, temno vijoličastimi lističi in temno vijoličastim, vlaknatem, spodaj zadebeljenim betom, bi lahko zamenjali samo z njeno sorodnico, ki je po videzu enaka, le rastišče ima pod iglavci – jelova koprenka (Cortinarius hercynicus).
Klobuk
40-80 mm v premeru, poloblast, kasneje izbočen do zravnan, svilnat do polsten, sprva modro vijoličen, kasneje rjav vijoličen z lila odtenkom; robovi podvihani dolgo časa in pritrjeni na bet z bledo vijolično kopreno v mladosti.
Trosovnica
Lističi so temno vijolični, kasneje vijolično rjavi do črno rjavi, široki, široko priraščeni na bet, ostrinka včasih belkasta.
Bet
60-100(120) x 10-20 mm, valjast ali kijast, z gomoljastim dniščem (do 40 mm), poln, vijoličen, vzdolžno kosmičasto volnat,kasneje gladek in rjavi od vrha beta navzdol.
Meso
Temno do svetlo vijolično, debelo v osredju klobuka, tanek proti robovom klobuka, z vonjem po brezovem olju.
Trosi
11.5-14.5 x 7-8.5 µm, eliptični do mandljasti, zmerno bradavičasti. Trosni prah je rjasto rjav.
Rastišče
Raste posamezno ali v skupini, v listnatih ali mešanih gozdovih, pod bukvami, jelšami, vrbami in brezami, poleti in jeseni.
Uporabnost
Užitna.
Opombe
Literatura: J. Breitenbach in drugi, FUNGI OF SWITZERLAND, vol. 5, str. 142.
Prevod: Anja Rot
Spada med
Mikorizne gobe
