Mycetinis alliaceus

Značilno

Glede na širino klobučka ima zelo dolg, raven bet, skoraj črn, votel, površinsko poprhnjen in izrazit vonj po česnu.

Klobuk

Od 1 do 3 cm, sprva stožčasto izbočen, polkrožen, nato zravnan, s tankim mesom, gladek, mlečno bel ali rjavkast, sivkasto rjav in včasih nekoliko zguban.

Trosovnica

Belkasta, z rožnatim nadihom, lističi dokaj široki in srednje razmaknjeni, zaokroženi pri betu ter prosti.

Bet

8-10 x 0.1-0.3 cm, raven, valjast, cevast, pri vrhu rjavkast in včasih širši, proti dnišču vse bolj črn, sivo poprhnjen, v prsti korenasto podaljšan, žilav in trd.

Meso

V klobučku ga skoraj ni, neprijetno in močno diši po česnu. Ima sladkoben okus, ne peče in je precej žilavo.

Trosi

7-11 x 6-8 µm, jajčasto okrogli, brezbarvni. Trosni prah je svetlo okrast.

Rastišče

Na listju, iglicah in trhlem lesu, posamično ali v skupinah, poleti in v jeseni, na Bovškem pogosta.

Uporabnost

Užitna, vendar primerna le kot začimbeni dodatek drugim jedem, ni za samostojno jed.

Opombe

Zaradi značilnega vonja ni možna zamenjava s strupenimi gobami, možna pa je zamenjava s porovo česnovko (Mycetinis prasiosmus), ki je pekoča in neužitna. Enak vonj po česnu, vendar tanjši in gladek bet ima začimbena česnovka (Mycetinis scorodonius), najdemo pa jo na smrekovih iglicah. Uporabna je za začimbo. Enako rastišče na iglicah ima tudi neužitna iglični pakorenovec (Paragymnopus perforans). Ima manjši klobuček (do 1 cm), odbijajoč vonj, ki nekoliko spominja na česen in odvraten okus. Slednje pa velja tudi za smrdečega korenovca (Gymnopus foetidus), ki je večji, vendar bet redko preseže širino klobučka, raste pa na lesu listnatega drevja.