Phaeolepiota aurea

Značilno

Velika, postavna lističarka lisičje rjave barve s kroglastim, suhim, nesvetlečim klobukom, širokim kožnatim zastiralom in z zajetnim, visokim betom.

Klobuk

Od 4 do 20 cm širok, zlato okrasto rumen. V mladosti zaradi drobnih, gostih kosmičev lepljiv, pozneje žameten in nekoliko temnejši. Sprva polkrožen, nato zvonasto vzbočen, nikoli se povsem ne zravna.

Trosovnica

Lističi sprva smetanovo rumeni, pozneje rjaste barve. Gosti, ob betu zaokroženi.

Bet

Od 6 do 28 cm visok in od 1 do 3.5 cm debel, valjast, poln, močan. V dnišču odebeljen. Obroček na betu širok, trajen, obrnjen navzgor, predstavlja podaljšek sprva lepljive, pozneje drobno luskate ali žametaste ovojnice, ki obdaja precejšen del beta. Bet nad obročkom je belkast do bledo okrast in prekrit s poprhom.

Meso

Čvrsto, belkasto, na zraku rahlo porumeni, v spodnjem delu beta rdečkasto, z močnim aromatičnem vonjem in milim okusom.

Trosi

12 x 5 µm, nekoliko vretenasti, pikčasti. Trosni prah je okrast do rjasto rjav.

Rastišče

Posamično ali v skupinah ob poteh in robovih cest, v parkih, pogosto med koprivami. V Sloveniji zelo redka, na Bovškem poznani dve rastišči.

Uporabnost

Strupena. V preteklosti je bila na seznamu užitnih gob. Vendar zaradi vsebnosti vodikovega cianida ni primerna za prehrano.

Spada med

Saprofitne gobe