Russula xerampelina
(Schaeff.) Fr. (1838)Slanikova golobica
Podrobnosti
Značilno
Spoznamo jo po temno rdečem klobuku in karminastem betu, stare imajo vonj po ribah ali rakih.
Klobuk
Od 5 do 12 cm, izbočen, na osredju je sprva raven, kmalu postane udrt, kot pri večini golobic, gladek, temno ali vinsko rdeč, na obrobju svetlejši in star nekoliko nažlebkan ter lupljiv.
Trosovnica
Belkasta, svetlo okrasta, lističi so srednje gosti, široki, pripeti na bet, včasih so viličasto razcepljeni.
Bet
4-8 x 1-2 cm, valjast, poln, rdečkasto nadahnjen ali proti dnišču povsem karminasto rdeč, vzdolžno gubast, na dotaknjenih mestih postane rumenkasto rjav.
Meso
Na prerezu belo, na zraku oksidira rumeno rjavo, z železovim sulfatom pozeleni in ima tipičen vonj po rakih ali ribah.
Trosi
7.5-10.5 x 7-8.5 µm, široko elipsasti. Trosni prah je bledo okrast.
Rastišče
Raste pod iglavci, v mešanem gozdu, posamično ali v malih skupinah, poleti in jeseni, na Bovškem ni pogosta.
Uporabnost
Dobra, primerna za različne jedi in mešanje z drugimi gobami.
Opombe
Enak vonj, vendar drugačno kemično reakcijo, imajo golobice iz skupine, kamor spada vabljiva golobica (Russula amoena). Tudi te so užitne. Rdeče obarvana je tudi strupena cedrovna golobica (Russula badia), ki diši po cedrovini in je zelo pekoča. Neužitna je tudi rdečebetna golobica (Russula rhodopus), lahko pa poberemo škrlatasto golobico (Russula atropurpurea), ki ima bel bet, meso rahlo sivi, raste pa največ pod hrasti in je včasih zelo bleda. Če kožica klobuka ni lupljiva, gre za češnjevo golobico (Russula sanguinea), raste pod bori, peče in ni užitna.
Spada med
Mikorizne gobe