Stropharia caerulea
Kreisel (1979)Modrikasta strniščnica
Podrobnosti
Klobuk
3-6 (9) cm širok, v mladosti je poloblast, kasneje postane raven, s topo grbo; kožica se težko olupi; zelen, modro zelen, voden, rahlo masten, v starosti zbledi v rumeno rjavo barvo, okrašen je z majhnimi luskami, ki kmalu izginejo; rob je običajno prekrit z belkastim ovojem.
Trosovnica
Lističi niso gosti, pripeti ali poraščeni po betu, sivo rjavi, rdečkasto rjavi do škrlatno rjavi; ostrinka ni belkasta kot pri zelenkasti strniščnici (Stropharia aeruginosa).
Bet
2-7 (9) x 0.5-1 (1.2) cm, valjast, modro zelen, nad obročkom je gladek, pod obročkom ima bele luske, včasih je gladek, pri dnišču je žameten iz rizomorfnih hif; obroček je kratkotrajen in včasih le v sledovih ter ni jasno izražen kot pri zelenkasti strniščnici. (Stropharia aeruginosa).
Meso
Belkasto, rjavkasto, z vonjem po redkvicah ali kislem zelju in z blagim okusom.
Trosi
7-10 x 4.3-5.7 µm, elipsasti, gladki. Trosni prah je temno rjav do škrlatno rjav.
Rastišče
Raste kot talni saprofit v parkih, na travnikih, pašnikih, vrtovih ter v mešanih in iglastih gozdovih, na apnenčastih tleh, pogosto v bližini kopriv, poleti in jeseni.
Uporabnost
Užitna. Nekateri avtorji poročajo, da je neužitna, ker je rahlo strupena in lahko povzroča prebavne motnje. Obstajajo tudi poročila o skupinah ljudi, ki to vrsto uživajo dlje časa, tudi v večjih količinah in nikoli niso imele prebavnih težav. Če ga zaužijemo, odstranimo lepljivo kožo klobuka že v gozdu, saj lahko vsebuje toksine. Verjetno vsebuje majhno količino termolabilnih toksinov, ki jih toplotna obdelava uniči.
Opombe
Po zelenomodrikasti barvi je zelo podobna zelenkasti strniščnici, od katere se razlikuje po rjavkastih lističih, prehodnem obročku in vpadljivem okrasju. Poleg tega klobuk rad porumeni in prisotnost rizomorfnih hif v dnišču beta sta dodatni značilnosti, ki otežujeta zamenjavo s podobno vrsto.
Vir: Božac, Romano. 2005. Encyclopedia of fungi, volume 1. School book. Zagreb. – 218.
Prevod: Anja Rot
