Tricholoma populinum

Značilno

Na pravilno določitev se lahko zanesemo le takrat, če smo jo pobrali pod topoli ali trepetlikami, blizu pa ni nobenega drugega drevja.

Klobuk

Od 5 do 12 cm, sprva polkrožno izbočen, nato zravnan, s tankim podvihanim robom, gladek, v dežju lepljiv, rjav, rdečkast, temnejši na temenu, obrobje pa je včasih precej valovito, zlasti kadar ga v začetku rasti ovira trava.

Trosovnica

Najprej bela, kasneje pa postane rjavkasta. Lističi so precej široki, gosti, proti betu ožji in izrezano pripeti nanj. Na ostrinkah postajajo v starosti rdečkasti in rjavo lisasti.

Bet

Valjast, upognjen, poln, sprva gladek, nato nekoliko luskat, bel, proti dnišču postane rdeče rjavo lisast in v dnišču bel.

Meso

Belo, pod kožico klobuka rdečkasto, trdno, rahlo greneče, z razločnim vonjem po moki.

Trosi

5.5 x 3.5 µm, elipsasti gladki, neamiloidni. Trosni prah je bel.

Rastišče

Samo pod topoli in trepetlikami, v jeseni pa vse do zime, zvesta je rastišču, na Bovškem redka.

Uporabnost

Užitna, vendar ni preveč okusna, dobra je za mešanje z drugimi gobami.

Opombe

Če so v bližini topolov tudi iglavci, jo lahko zamenjamo s strupeno lepljivo kolobarnico (Tricholoma pessundatum), ker je zelo podobna in tudi diši po moki. Podobna pa je tudi strupena svetlorjava kolobarnica (Tricholoma albobrunneum), ki ima sprva belkast bet, nato rdeče rjav in je proti dnišču temnejši. Ima le neznaten okus oz. vonj po moki. Obstaja še več podobnih, rjavih vrst kolobarnic, ki imajo mokre bolj ali manj lepljiv klobuk, vendar zaradi grenkega okusa, pa tudi zaradi možne zamenjave s strupenimi vrstami, niso primerne za uživanje. Osmojeno kolobarnico (Tricholoma ustale) bomo spoznali po črnenju, zlasti na betu in ni užitna.

Spada med

Mikorizne gobe