Tricholoma sulphureum

Značilno

Srednje velika, živo žvepleno rumena kolobarnica z značilnim ostrim, neprijetnim vonjem po plinu ali žveplu ter rumenimi lističi, ki so na bet izrezano pritrjeni z zobcem. Prepoznamo jo po enotni žvepleno rumeni barvi trosnjaka in močnem, odbijajočem vonju.

Klobuk

3–8 cm širok, sprva polkrožen, kasneje izbočen do sploščen, pogosto rahlo grbičast. Površina je suha, gladka ali drobno vlaknata, včasih rahlo žametna, izrazito žvepleno rumena, v sredini lahko nekoliko temnejša ali z rahlo olivnim nadihom. Rob je sprva podvihano zavihan, kasneje raven ali rahlo valovit.

Trosovnica

Lističi so žvepleno rumeni, srednje gosti, razmeroma debeli. Na bet so izrezano pritrjeni z zobcem, včasih skoraj ozko pritrjeni. V starosti lahko nekoliko potemnijo.

Bet

4–10 cm dolg, valjast ali rahlo zožen proti dnišču, poln, gladek ali drobno vlaknat, brez obročka, enako žvepleno rumen kot klobuk, pogosto nekoliko svetlejši pri vrhu.

Meso

Rumeno, čvrsto. Vonj izrazito neprijeten, po svetilnem plinu, žveplu ali katranu. Okus blag do rahlo grenak.

Trosi

7–10 × 5–6 µm, elipsasti, gladki, brezbarvni. Trosni prah je bel.

Rastišče

Mikorizna vrsta raste v listnatih in mešanih gozdovih, pogosto pod bukvijo in hrastom, redkeje pod iglavci. Raste posamično ali v manjših skupinah, od poznega poletja do pozne jeseni.

Uporabnost

Rahlo strupena zaradi neprijetnega vonja in možnih prebavnih težav.

Opombe

Podobna je nekaterim drugim rumenim kolobarnicam, vendar jo zanesljivo ločimo po intenzivnem žveplenem vonju. Barva je običajno enakomerno rumena brez rjavih tonov, kar pomaga pri razlikovanju od drugih vrst rodu.

Izvor imena

Epitet sulphureum pomeni žveplen, kar se nanaša na značilno rumeno barvo in vonj. Rodovno ime Tricholoma izhaja iz grščine in pomeni kosmat rob, kar se nanaša na vlaknat rob klobuka pri nekaterih vrstah rodu.

Vrsto je prvotno opisal Jean Baptiste Bulliard, leta 1871 pa jo je Paul Kummer uvrstil v rod Tricholoma.

Zanimivosti

Močan vonj je tako značilen, da vrsto pogosto prepoznamo že brez pogleda na trosnjak. Spada med pogostejše jesenske mikorizne vrste v bukovih gozdovih.

Viri

• Bulliard, J.B. (1784–1791) Herbier de la France – prvotni opis vrste.
• Kummer, P. (1871) Der Führer in die Pilzkunde – prenos vrste v rod Tricholoma.
• Knudsen, H., Vesterholt, J. (2012) Funga Nordica. Nordsvamp, Copenhagen.
• Breitenbach, J., Kränzlin, F. (1991) Fungi of Switzerland 3. Verlag Mykologia, Luzern.

Spada med

Mikorizne gobe