Amanita huijsmanii
F. Massart & Rouzeau (1990)Huijsmanov lupinar
Podrobnosti
Značilno
Srednje velika mušnica svetlih sivkastih do belkastih odtenkov. Klobuk je pogosto brez izrazitih ostankov ovoja in ima značilno nažlebkan rob, kot vsi lupinarji. Bet je brez obročka, z membranasto volvo v dnišču. Raste kot mikorizna vrsta v listnatih gozdovih.
Klobuk
Od 4 do 6 cm širok, sprva skoraj zvonast, pozneje izbočen, v starosti skoraj sploščen z izrazito široko grbico na sredini. Površina je suha, belkasta do svetlo sivkasta, sredina je lahko nekoliko temnejša. Običajno brez ostankov ovoja. Rob je izrazito nažlebkan do približno četrtine premera.
Trosovnica
Lističi so gosti, ozki in prosti, sprva beli, pozneje z rahlo kremasto do bledo rjavkasto nianso. Ostrinka je resasta.
Bet
Dolg od 5.5 do 7 cm in 7–9 mm debel, valjast, proti dnišču rahlo in enakomerno odebeljen, sprva poln, pozneje votel, belkast, prekrit z drobnimi belimi vlakanci. Obročka nima. Volva je membranasta, bela, v dnišču stisnjena ob bet, zgornji del je prost.
Meso
Tanko, mehko, belo, brez posebnega vonja in okusa.
Trosi
9–12 × 8–9 µm, široko elipsasti, redkeje skoraj kroglasti, gladki. Trosni prah je bel.
Rastišče
Raste poleti in jeseni v listnatih gozdovih in parkih, posamično ali v manjših skupinah. Tvori mikorizo z različnimi listavci.
Uporabnost
Pogojno užiten.
Opombe
Možna zamenjava z vrstami: Amanita argentea, Amanita mairei in Amanita supravolvata.
Izvor imena
Vrsta je poimenovana v čast nizozemskemu mikologu Hendriku Sijbertu Cornelisu Huijsmannu.
Zanimivosti
Huijsman je bil po izobrazbi oftalmolog, vendar je postal eden vodilnih evropskih mikologov.
Viri
- Massart F., Rouzeau J. 1990. Originalni opis vrste Amanita huijsmanii.
- Božac R. 2005. Enciklopedija gob. Školska knjiga. Zagreb.
- Index Fungorum. 2024. Taxonomic database.
- MycoBank. 2024. Nomenclatural database.
Spada med
Mikorizne gobe
