Amanita spissa var. spissa
(Fr.) Neville & Poumarat (2004) = Amanita excelsaČokata mušnica

Podrobnosti
Značilno
Po obliki je podobna rdečkasti mušnici, sivo rjavih odtenkov, ima gladko obrobje klobuka, nažlebkano zastiralce, meso pa ne rdeči, kvečjemu ima bet v dnišču rjave lise.
Klobuk
Od 7 do 15 cm širok, dolgo časa polkrožen, počasi se razpira in končno zravna. Lupljiva, sivo rjava kožica je posuta s sivimi bradavičastimi ostanki ovoja, obrobje je gladko, ni nažlebkano.
Trosovnica
Bela, lističi gosti, široki in se zožujejo proti betu ter se ga ne dotikajo, podobno kot pri vseh vrstah mušnic. Trosni prah je bel.
Bet
Od 6 do 12 cm visok in od 1 do 3 cm debel, valjast, sprva poln, star se zvotli, proti dnišču je nekoliko razširjen, sivo rjavkasto kosmičast, dnišče tiči globoko v prsti. Belo zastiralce je zgoraj nažlebkano!
Meso
Belo, na prerezu ne spreminja barve, pri vgreznjenem različku (var. valida) v betu močneje rjavi, brez posebnega vonja in okusa, le podaljšani različek (var. excelsa) ima izrazitejši vonj po surovem krompirju in okus nekoliko po redkvici.
Rastišče
V listnatih in iglastih gozdovih, od konca pomladi pa vse do zime, posamezno ali v skupinah, na Bovškem sorazmerno redka.
Uporabnost
Pogojno užitna, kuhana ali pečena je dobra, surovih gob ni vredno preizkušati, so škodljive.
Opombe
Pri nabiranju ČOKATIH MUŠNIC moramo biti previdni. Vsak primerek natančno pregledamo, če ima nažlebkano zastiralce, kajti podobna goba z gladkim zastiralcem je hudo strupena panterjeva mušnica (Amanita pantherina). Pri tej gobi je zastiralce bolj odmaknjeno od lističev, bližje sredini beta pri starejših primerkih, v dnišču so obročasti ostanki ovoja, nažlebkan klobuček pa je posut z izredno belimi pikami. ČOKATA MUŠNICA nima obročkov v dnišču beta, pike pa so sivkaste.
Spada med
Mikorizne gobe