Cortinarius torvus

Značilno

Srednje velika koprenka vijoličasto sivkastih do rjavkastih tonov z izrazito vlaknatim videzom klobuka in rjavim trosnim prahom. Trosnjaki so pogosto nekoliko čokati, barve pa s staranjem prehajajo v bolj rjavkaste odtenke. Značilna je ovojnica oziroma “nogavička” na betu.

Klobuk

Od 4 do 9 cm v premeru, sprva polkrožen do izbočen, pozneje razprt in lahko rahlo grbičast. Površina je suha, gosto vlaknata do rahlo luskasta, vijolično rjava, sivkasto rjavkasta, olivno rjavkasta ali temneje rjava, sredina navadno temnejša. Rob je sprva podvit, pozneje raven ali rahlo valovit.

Trosovnica

Lističi so rjasto rjavi, debeli in čvrsti, široko razmaknjeni, dokaj gosti, različno dolgi.

Bet

5–9 cm visok in 1–3 cm debel, čvrst, čokat, enakomerno valjast in precej trebušast, pri dnu nenavadno odebeljen, spodaj je običajno koničast, poln, pogosto črviv. Nad obročem proti vrhu je rahlo vijoličen, proti dnu svetlo rjavkast. Vlakna so podolžna, ima na sredini ovojnico ali t.i. ˝nogavičkin rob˝, ki je sprva svetlo obarvana, pozneje pa zaradi rjavih trosov rjava.

Meso

Rjavo rumeno, v zgornjem delu beta pogosto vijoličnih odtenkov, z neizrazitim vonjem in okusom.

Trosi

9-11 x 6-7 µm, mandljasti, bradavičasti. Trosni prah je rjasto rjav.

Rastišče

Raste v listnatih gozdovih, je mikorizna največkrat z bukvijo, raste posamično ali po nekaj trosnjakov skupaj med listno steljo, pozno poleti in jeseni.

Uporabnost

Neužitna.

Izvor imena

Latinsko torvus pomeni mrk ali temen, kar se nanaša na temnejše sivorjave tone plodišča.

Viri

• Fries, E.M. 1838. Epicrisis Systematis Mycologici.
• Knudsen, H., Vesterholt, J. 2012. Funga Nordica.
• Brandrud, T.E. et al. 2018. Cortinarius Flora Photographica.
• Niskanen, T., Liimatainen, K. 2022. Filogenetske revizije rodu Cortinarius.
• Index Fungorum (2024).
• MycoBank (2024).
• Božac, Romano. 2005. Enciklopedija gob, 1. zvezek.

Spada med

Mikorizne gobe