Fomitopsis malicola
(Berk. & M.A. Curtis) Spirin (2024)Rjavkasta kresilača
Podrobnosti
Značilno
Trajna, večletna cevarka z izrazito trdo, plutasto do lesnato strukturo in značilno rdečkasto do oranžno obarvano rastno cono ob robu mladega trosnjaka. Vrsta je bila na podlagi sodobnih molekularnih raziskav ločena od sorodnih taksonov in taksonomsko na novo ovrednotena.
Trosnjak je enoletni do večletni, polkrožen do kopitast, 5–20 cm širok ali več, priraščen bočno na substrat. Površina je zgoraj trda, gladka do rahlo nagubana, s koncentričnimi pasovi različnih odtenkov sive, rjave in pogosto z oranžkastim robom v aktivni rastni fazi, v prerezu jasno plastovita.
Trosovnica
Na spodnji strani trosnjaka in je cevasta. Cevke so plitvo plastovite, svetle do kremaste. Luknjice so drobne, okrogle do rahlo oglate, 3–4 na mm, sprva belkaste, kasneje rahlo okeraste. Ob dotiku ne potemnijo izrazito.
Meso
Debelo, plutasto do lesnato, svetlo rjavkasto do rumenkasto rjavo, jasno ločeno od cevne plasti. V prerezu je vidna letna rastna plastovitost.
Trosi
6–9 × 3–4 µm, elipsasti, gladki, hialini. Trosni prah je bel.
Rastišče
Saprotrof in povzročitelj rjave trohnobe na lesu listavcev, zlasti na jablani in drugih sadnih drevesih, pa tudi na drugih listavcih. Pojavlja se na odmrlem ali oslabelem lesu, na deblih, panjih in debelejših vejah. Trosnjaki so prisotni skozi vse leto, novi robovi nastajajo v rastni sezoni.
Uporabnost
Neužitna zaradi trde, lesnate strukture.
Opombe
Dolgo časa je bila obravnavana v okviru kompleksa vrst okoli Fomitopsis pinicola. Od sorodnih vrst se razlikuje po preferenci listavcev in po mikroskopskih ter molekularnih znakih. Makroskopsko je potrebna previdnost, saj je videz lahko zelo podoben drugim vrstam rodu.
Izvor imena
Epitet malicola je sestavljen iz latinskih besed malum = jablana in -cola = prebivalec, kar pomeni tisti, ki prebiva na jablani, kar se nanaša na pogosto pojavljanje na lesu jablan.
Zanimivosti
Najnovejše molekularne analize so pokazale, da tradicionalno široko pojmovani kompleksi vrst v rodu Fomitopsis vključujejo več ločenih evolucijskih linij. Fomitopsis malicola predstavlja eno izmed takih linij, rastočih na lesu listavcev. Raziskave poudarjajo pomen kombinacije makroskopskih, mikroskopskih in genetskih znakov pri razmejevanju vrst.
Viri
- Spirin, V. (2024) – taksonomska revizija kompleksa Fomitopsis in nova kombinacija Fomitopsis malicola.
- Justo, A. et al. (2017) – molekularna filogenija polipornih gliv.
- Ryvarden, L. & Melo, I. (2014) Poroid Fungi of Europe.
- Index Fungorum – aktualna nomenklatura in avtorstvo vrste.
- MycoBank – nomenklaturni podatki in taksonomska zgodovina.
Spada med
Saprofitne gobe






