Lulesia mundula

Klobuk

Premera od 2 do 6 cm. Sprva izbočen, pozneje sploščen do rahlo udrt. Površina gladka in suha. Sivkasto bež, bledo rjavkasta do rahlo okrasta, včasih tudi sivkasto črnikasta. Rob je sprva podvit, pozneje raven ali rahlo valovit.

Trosovnica

Lističi so prirasli do rahlo segajoči po betu. Sprva bledi, pozneje sivkasto rožnati do rahlo rjavkasti. Srednje gosti.

Bet

Dolg od 3 do 6 cm in debel do 0,6 cm. Valjast, pogosto nekoliko zožen proti dnu. Gladek. Svetlejši od klobuka, bledo sivkast do svetlo rjavkast.

Meso

Tanko in krhko. Belkasto do bledo sivkasto. Brez posebnega vonja in okusa.

Trosi

6–8 × 4–5 µm. Elipsoidni do rahlo oglati, gladki. Trosni prah je rožnat.

Rastišče

Raste na tleh v listnatih in mešanih gozdovih. Pojavlja se med listnim opadom in humusom. Najdemo jo od poletja do jeseni, posamično ali v manjših skupinah.

Uporabnost

Neužitna.

Opombe

Vrsta je bila dolgo uvrščena v rod Rhodocybe oziroma Clitocella. Novejše filogenetske raziskave so jo uvrstile v rod Lulesia. Za zanesljivo določitev je pogosto potrebna mikroskopska analiza.

Izvor imena

Epitet mundula izhaja iz latinske besede za preprosto ali nevpadljivo, kar se nanaša na skromen videz plodišč.

Zanimivosti

Rod Lulesia je bil oblikovan na podlagi molekularnih raziskav, ki so razdelile stare širše rodove v več filogenetsko ločenih skupin.

Viri

Bon M. 1991. Flore Mycologique d’Europe – Les Clitocybes, Omphales et ressemblants.
(opis pod Rhodocybe mundula)

Noordeloos M.E. 1988. Entoloma s.l. – Fungi Europaei Vol. 5.
(opisi sorodnega kompleksa in diagnostičnih znakov)

Baroni T.J., Niveiro N., Lechner B.E. 2023. Index Fungorum No. 566.

Spada med

Saprofitne gobe