Lulesia mundula
T.J. Baroni, Niveiro & B.E. Lechner (2023)Črneči mokavec
Podrobnosti
Klobuk
2-6 cm v premeru, sprva izbočen, pozneje sploščen do rahlo udrt. Površina je gladka in suha, sivkasto bež, bledo rjavkasta do rahlo okrasta, včasih tudi sivkasto črnikasta. Rob je sprva podvit, pozneje raven ali rahlo valovit.
Trosovnica
Lističi so prirasli do rahlo segajoči po betu, sprva bledi, pozneje sivkasto rožnati do rahlo rjavkasti, srednje gosti.
Bet
3-6 cm dolg in do 0.6 cm debel, valjast, pogosto nekoliko zožen proti dnu, gladek, svetlejši od klobuka, bledo sivkast do svetlo rjavkast.
Meso
Tanko in krhko, belkasto do bledo sivkasto, brez posebnega vonja in okusa.
Trosi
6–8 × 4–5 µm, elipsasti, do rahlo oglati, gladki. Trosni prah je rožnat.
Rastišče
Raste na tleh v listnatih in mešanih gozdovih, med listnim opadom in humusom, od poletja do jeseni, posamično ali v manjših skupinah.
Uporabnost
Neužiten.
Opombe
Vrsta je bila dolgo uvrščena v rod Rhodocybe oziroma Clitocella. Novejše filogenetske raziskave so jo uvrstile v rod Lulesia. Za zanesljivo določitev je pogosto potrebna mikroskopska analiza.
Izvor imena
Epitet mundula izhaja iz latinske besede za preprosto ali nevpadljivo, kar se nanaša na skromen videz vrste.
Zanimivosti
Rod Lulesia je bil oblikovan na podlagi molekularnih raziskav, ki so razdelile stare širše rodove v več filogenetsko ločenih skupin.
Viri
- Bon M. 1991. Flore Mycologique d’Europe – Les Clitocybes, Omphales et ressemblants.
(opis pod Rhodocybe mundula) - Noordeloos M.E. 1988. Entoloma s.l. – Fungi Europaei Vol. 5.
(opisi sorodnega kompleksa in diagnostičnih znakov) - Baroni T.J., Niveiro N., Lechner B.E. 2023. Index Fungorum No. 566.
Spada med
Saprofitne gobe
