Phellodon melaleucus

Značilno

Srednje velik, trd in žilav trosnjak z žametastim do rahlo klobučevinastim klobukom, sivkasto rjavih do temno rjavih tonov, ki je pogosto neenakomerno lisast in v starosti potemni skoraj črno, spodaj z gostimi, sivkastimi do belkastimi zobci, meso tanko, plutasto in conasto obarvano, v prerezu sivkasto do temno rjavkasto ter ob sušenju izrazito potemni. Prepoznaven je po kontrastu svetlejših zobcev in temnega, pogosto koncentrično pasastega klobuka ter po plutasti, žilavi konsistenci.

Klobuk

3–10 cm širok, sprva izbočen, kasneje sploščen do rahlo udrt, pogosto nepravilno valovit. Površina suha, žametasta do klobučevinasta, v mladosti sivkasta do svetlo rjavkasta, kasneje temneje rjava, siva do skoraj črna, pogosto z izrazitimi koncentričnimi pasovi. Rob dolgo podvit, kasneje raven ali rahlo valovit. Ob pritisku lahko rahlo potemni.

Trosovnica

Sestavljena iz gostih, kratkih do srednje dolgih iglic, 1–3 mm dolgih, sprva belkastih do sivkastih, kasneje sivih do sivorjavih; ob pritisku lahko rahlo potemnijo. Iglice segajo nekoliko po betu navzdol.

Bet

2–6 cm dolg, 0.5–1.5 cm debel, pogosto kratek in bočen ali ekscentričen, trd, enake barve kot klobuk ali temnejši, spodaj pogosto črnorjav. Površina suha, vlaknata do rahlo žametasta. Ob prerezu ne kaže izrazite spremembe barve, vendar sčasoma potemni zaradi oksidacije in sušenja.

Meso

Tanko, plutasto do žilavo, sivo do sivorjavo, pogosto conasto razporejeno v svetlejših in temnejših pasovih. Ob prerezu sprva nespremenjeno, nato počasi potemni. Vonj blag do rahlo aromatičen, okus blag do rahlo grenak.

Trosi

3.5–4.5 x 3–4 µm, okrogli do rahlo oglati, bradavičasti. Trosni prah je rjav.

Rastišče

Raste na tleh v iglastih in mešanih gozdovih, najpogosteje v mikorizi z iglavci, zlasti s smreko in borom, na kislih, peščenih ali humoznih tleh. Pojavlja se poleti in jeseni, pogosto posamezno ali v manjših skupinah.

Uporabnost

Neužiten zaradi trde, plutaste konsistence.

Opombe

Podoben je črnemu plutozobu (Phellodon niger), ki je praviloma temnejši, bolj enotno črnkast in masivnejši, brez izrazitega sivkastega prehoda v mladosti. Od rodu ježevk (Hydnellum) se loči po bolj tankem, plutastem mesu in praviloma manj mesnatem klobuku; vrste rodu Hydnellum imajo pogosto debelejše, bolj mesnate trosnjake in drugačno strukturo mesa. Beločrni plutozob je značilen po sivkastih mladih tonih, ki s staranjem prehajajo v temno rjave do skoraj črne odtenke ter po izraziti conasti zgradbi mesa.

Izvor imena

Rodovno ime Phellodon izhaja iz grške besede phellos za pluto in pripone -odon za zob, kar se nanaša na plutasto, trdo meso ter zobato trosovnico. Vrsta melaleucus izhaja iz grških besed melas = črn in leukos = bel ter opisuje značilen kontrast med svetlejšimi zobci in temnejšim klobukom.

Zanimivosti

Spada med roževce (Thelephorales), ki tvorijo pomembne mikorizne povezave z drevesi in so kazalniki ohranjenih, ekološko stabilnih gozdnih sestojev. Tvori ektomikorizo, predvsem z iglavci (zlasti smreko in borom), redkeje tudi z listavci na kislih tleh.

Viri

• Maas Geesteranus, R.A. (1975) Die terrestrischen Stachelpilze Europas.
• Kränzlin, F. (2005) Fungi of Switzerland, Vol. 6 – Hydnaceae.
• Bernicchia, A., Gorjón, S.P. (2010): Corticiaceae s.l. – morfološka primerjalna obravnava.

Spada med

Mikorizne gobe