Pholiota lenta

Značilno

Srednje velik luskinar z izrazito sluzastim, rumenkasto do medeno rjavim klobukom in rjavim trosnim prahom. Površina klobuka je v vlažnem vremenu močno lepljiva in bleščeča. Raste šopasto na lesu. Prepoznamo jo po kombinaciji sluzaste povrhnjice, rjavkastih lističev v starosti ter rasti na odmrlem lesu.

Klobuk

3–8 cm širok, sprva polkrožen, kasneje izbočen do skoraj sploščen. Površina je gladka, v mladosti pogosto z drobnimi svetlejšimi kosmi ali ostanki vela, v vlažnem vremenu izrazito sluzasta, variira od rumenkaste, medeno rjave do oker rjave, pogosto nekoliko temnejša proti sredini. Rob je sprva podvihano zavihan, kasneje raven.

Trosovnica

Lističi so sprva svetlo rumenkasti do oker, kasneje rjavkasti zaradi dozorevanja trosov, so precej gosti, priraščeni na bet ali rahlo izrezani. V mladosti svetlejši, v starosti enakomerno rjavi.

Bet

4–8 cm dolg, valjast, pogosto nekoliko ukrivljen, zgoraj svetlejši, spodaj temnejši in lahko drobno luskast ali vlaknat. Pogosto so vidni ostanki delnega veluma v obliki neizrazitega obročka ali pasu. Površina je lahko nekoliko lepljiva.

Meso

Rumenkasto do bledo rjavo, mehko, vonj blag ali neopazen, okus blag.

Trosi

6–8 × 3.5–4.5 µm, elipsasti do rahlo mandljasti, gladki. Trosni prah je rjav do rjasto rjav.

Rastišče

Saprofitska vrsta na odmrlem lesu listavcev in iglavcev, na štorih, deblih ali zakopanih ostankih lesa. Raste v manjših šopih ali skupinah, od poznega poletja do pozne jeseni.

Uporabnost

Neužiten.

Opombe

Podoben je hrapavemu luskinarju (Pholiota squarrosa), ki ima izrazite, štrleče luske in suho površino klobuka ter žoltemu luskinarju (Pholiota aurivella), ki je večji in bolj zlato obarvan. Za zanesljivo določitev so pomembni mikroskopski podatki in substrat rasti.

Izvor imena

Epitet lenta pomeni lepljiva ali počasna, kar se nanaša na izrazito sluzasto površino klobuka. Rodovno ime Pholiota izhaja iz grške besede za lusko in se nanaša na pogosto luskasto površino predstavnikov rodu.

Vrsto je prvotno opisal Christiaan Hendrik Persoon, kasneje pa jo je leta 1951 v rod Pholiota prenesel Rolf Singer.

Zanimivosti

Izrazita sluzavost klobuka je prilagoditev na vlažna gozdna okolja in lahko zmanjšuje izsuševanje trosnjaka. Vrsta je del kompleksa morfološko podobnih luskinarjev, kjer je pravilna določitev pogosto mogoča šele z mikroskopiranjem.

Viri

• Persoon, C.H. (1801) Synopsis methodica fungorum – izvorni opis vrste pod drugim rodom.
• Singer, R. (1951) Lilloa – taksonomski prenos vrste v rod Pholiota.
• Breitenbach, J., Kränzlin, F. (1995): Fungi of Switzerland 4. Verlag Mykologia, Luzern.
• Kibby, G. (2017): Mushrooms and Toadstools of Britain & Europe. London.
• Knudsen, H., Vesterholt, J. (2012): Funga Nordica. Nordsvamp, Copenhagen.

Spada med

Saprofitne gobe