Ramaria flavescens
(Schaeff.) R.H. Petersen (1974)Grmovnata griva




Podrobnosti
Značilno
Trosnjak je od 100 do 200(250) mm širok in od 100 do 150(230) mm visok, koralasto razraščen, številne veje zrastejo iz beta, ki je do 50 mm debel, veje so do 15 mm debele, ki se spet razdelijo, na vrhu sta ponavadi dva vršička, včasih tudi rudimentarni izrastki. Veje se delijo v obliki črk U in V, so od beta navzgor smetanove barve, proti vrhu bolj in bolj temno rumene, tudi od svetlo rumene do marelično rumene, na dotik ne spremenijo barve, končiči so enake barve, mladi pa so rumeni kot jajčni rumenjak.
Trosovnica
Je na površini vejic.
Bet
Do 50 mm debel, površina belkasta do rumenkasta.
Meso
Belkasto, marmorirano, čvrsto, vendar ne trdo, prijetnega vonja in milega okusa.
Trosi
9-13 x 4-5.5 µm, (SCHILD: 8-13.6 x 3.7-5.8 µm; CHRISTAN: 8-13 X 3.5-5.5 µm), glivična vlakna imajo na vejah spojke med celicami. Trosni prah je rumenkast.
Rastišče
Raste od poznega poletja do konca jeseni, v listavcih, predvsem pod bukvami, na Bovškem pogosta.
Uporabnost
Užitna. Vse grive delujejo odvajalno, torej jejmo le manjše količine. Grive so brez mikroskopa težko določljive gobe.
Opombe
Literatura:
J. Breitenbach in drugi, FUNGI OF SWITZERLAND, vol. 2, str. 358.
Joseph Christan, Die Gattung Ramaria in Deutschland, str. 200.
Izvor imena
“ramus” (latinsko) = veja
“flavesco” (latinsko) = postati rumen.