Russula fragilis

Značilno

Srednje velika, izrazito krhka golobica z rdečkasto do vijoličasto obarvanim klobukom in belim, lomljivim betom. Klobuk je pogosto nekoliko razbarvan proti sredini. Lističi so krhki, rob je lahko rahlo nazobčan. Meso ima izrazito pekoč okus. Vrsta je spremenljive barve, vendar jo prepoznamo po krhkosti in ostrem okusu.

Klobuk

3–8 cm širok, sprva polkrožen, kasneje izbočen do sploščen, pogosto rahlo udrt na sredini. Površina je gladka, v vlažnem vremenu nekoliko svetleča. Barva variira od rožnate, rdečkaste do vijoličaste, včasih z bledim ali sivkastim nadihom. Kožica se razmeroma lahko lušči, navadno do polovice klobuka. Rob je tanek, v starosti lahko rahlo progast.

Trosovnica

Lističi so beli do kremasti, srednje gosti, krhki. Priraščeni so na bet ali rahlo prirasli. Rob lističev je pogosto drobno nazobčan, kar je ena izmed uporabnih makroskopskih značilnosti.

Bet

3–6 cm dolg, valjast, bel, gladek. Sprva poln, kasneje lahko postane mehak ali delno votel. Zelo krhek, hitro se lomi.

Meso

Belo, tanko in izredno lomljivo. Vonj blag ali komaj zaznaven. Okus izrazito pekoč.

Trosi

7–10 × 6–8 µm, elipsasti do skoraj okrogli, z bradavičasto ornamentacijo, ki je med seboj delno povezana v mrežast vzorec. Trosni prah je bel do kremast.

Rastišče

Mikorizna vrsta v listnatih in mešanih gozdovih, pogosto pod bukvijo, brezo ali hrastom. Raste posamezno ali v manjših skupinah, od poletja do pozne jeseni.

Uporabnost

Neužitna zaradi izrazito pekočega okusa.

Opombe

Spada med številne rdeče obarvane golobice, ki so med seboj makroskopsko podobne. Za zanesljivo določitev so poleg okusa pomembne mikroskopske značilnosti trosov ter struktura povrhnjice klobuka. Pogosto jo zamenjujemo z drugimi pekočimi golobicami.

Izvor imena

Epitet fragilis pomeni krhek, lomljiv, kar opisuje značilno strukturo mesa in lističev.

Vrsto je opisal Elias Magnus Fries leta 1838.

Zanimivosti

Krhkost je tako izrazita, da se trosnjaki pogosto poškodujejo že ob rahlem dotiku. Pekoč okus je obrambna lastnost, ki odvrača morebitne živalske uživalce.

Viri

• Fries, E.M. (1838): Epicrisis Systematis Mycologici – klasični taksonomski opis vrste, kjer je Russula fragilis postavljena v rod Russula in opisana kot krhka golobica.

• Persoon, C.H. (1801): prvi opis kot Agaricus fragilis v Synopsis methodica fungorum, kasneje preneseno v Russula.

• Phillips, R. (2006): Mushrooms (Pan MacMillan) – sodobna poljudna mikološka literatura z makroskopskimi in taksonomskimi značilnostmi vrste.

• O’Reilly, P. (2016): Fascinated by Fungi (First Nature Publishing) – sodobni vodnik z mikroskopsko in morfološko analizo Russula fragilis ter opisom trosov in porekla imena.

• Kibby, G. (2011): The Genus Russula in Great Britain – monografija rodu Russula s taksonomskimi detajli in diagnostiko vrst, vključno z R. fragilis.

• Mykoweb – taksonomska sinonimija in zgodovina imen Russula fragilis (različna zgodovinska poimenovanja in varietete iz literature).

Spada med

Mikorizne gobe