Russula olivacea
(Schaeff.) Fr. (1838)Olivna golobica
Podrobnosti
Značilno
Spada v skupino golobic milega okusa z okrasto rumenim trosnim prahom. Je največja med golobicami, pestro obarvana, z debelimi, lomljivimi lističi, s fenolom reagira vinsko rdeče.
Klobuk
Od 7 do 20 cm, sprva polkrožen, nato zravnan, udrt na osredju, različno obarvan, karminasto rdeče rjav, z olivnimi odtenki na osredju ali pa po celem klobuku, zrnato žametastega izgleda, nebleščeč, lisast in precej debelo mesnat.
Trosovnica
Sprva bledo rumenkasta, nato okrasta, lističi so sprva srednje gosti, pri starih gobah razmaknjeni, široki, debeli, krhki, žilnato povezani in pripeti na bet.
Bet
4-10 x 1.5-4 cm, valjast, raven, poln, trd, znotraj postane mehak, površinsko je skoraj gladek, poprhnjen, bel ali rožnat, običajno je vinsko rdeče nadahnjen.
Meso
Belo, rumenkasto, krhko, s šibkim vonjem po sadju, milega okusa po lešnikih, s fenolom se obarva vinsko rdeče.
Trosi
8-12 x 7-9 µm, jajčasti, igličasti. Trosni prah je rumeno okrast.
Rastišče
Skupinsko, pod bukvami in smrekami, poleti in v začetku jeseni, na Bovškem ponekod pogosta.
Uporabnost
Pogojno užitna, surova škodljiva, kuhana ali pečena je odlična in uporabna na več načinov priprave ter je zelo izdatna.
Opombe
Precej podobna po izgledu in z enako reakcijo na fenol, je ustrojena golobica (Russula alutacea), ki ima topo grebenaste trose in rdeče lise proti dnišču beta, ki rad rumeni. Surova ni užitna. Podobna je tudi malinova golobica (Russula romellii), vendar ta nima nikoli obarvanega beta, predvsem ima manjše trose!
Spada med
Mikorizne gobe, Pogoste gobe