Szczepkamyces campestris

(Quél.) Zmitr. (2018)

Hrastov blazinovček

Rod Blazinovčki | Szczepkamyces | Neužitna

Neužitna

Podrobnosti

Značilno

Sprva blazinasto mehak trosnjak je priraščen skorjasto na odpadnih delih dreves, predvsem hrastov, izgleda kot navzven obrnjena luknjičasta trosovnica in je sprva tanek kot obliž, pozneje pa se razširi in raste več let. Je nevaren lesni škodljivec, saj povzroča belo gnilobo.

Klobuk

3-12 cm dolg ali več in do 6 cm širok ter do 3 cm debel trosnjak ovalne ali krožne oblike sprva raste priraščen na osnovo kot obliž, trosovnica je izbočeno obrnjena navzven oz. leži na hrbtu in predstavlja zunanjo površino, mlad in svež je blazinast in mehak, pozneje postane trši in star dobi teksturo plute, barva je nezanesljiv vodnik pri identifikaciji trosnjaka, saj je lahko površina smetanaste barve do okrasta, rumenkasto do cimetasto okrasta, rdečkasto rjave barve, lahko tudi siva ali bež barve, stara je pogosto temno rjava, na robu pa črna, trosovnica je luknjičasta in cevi rastejo v več plasteh – 2-6 plasti, površina je nagubana in prilagojena površini osnove.

Trosovnica

Luknjičasta, cevke svetlo okraste barve so razporejene v 2-6 plasteh in 3-10 mm dolge, sprva so pore oz. luknjice smetanaste barve in pozneje rjavkaste, so neenakomerno razporejene in z gostoto 1-2 na mm, nekatere pore so 1-2 mm dolge in okrogle ali kotne, pogosteje so pore nepravilnih oblik, cevke so črne.

Bet

Ga ni, trosnjak je priraščen na osnovo.

Meso

Okrasto, mlado in sveže dokaj mehko, staro postane plutasto, šibkega vonja in neizrazitega okusa.

Trosi

9-12.5 x 3.5-4.5 µm, valjasto elipsasti, s tankimi stenami. Trosni prah je smetanasto bel ali rumenkast.

Rastišče

Raste v listnatih gozdovih, predvsem na odpadlih vejah in ostankih hrasta, tudi bukev, na tankih vejah ali na hlodih, na naplavljenem lesu, posamič ali v majhnih skupinah, vse leto, trosi se sproščajo predvsem pozno poleti in jeseni.

Uporabnost

Neužiten.

Spada med

Lesne gobe