Xylaria longipes
Nitschke (1867)Dolgobetna lesenjača
Podrobnosti
Značilno
Saprotrofna zaprtotrosnica iz družine Xylariaceae, ki raste na razpadajočem lesu listavcev. Tvori vitke, pokončne, temne trosnjake s periteciji tik pod površino. Ima pomembno vlogo pri razgradnji odmrlega lesa in kroženju hranil v gozdnih ekosistemih.
Trosnjak 3–8 cm visok, pogosto vitek in podolgovat, zgornji del valjast do rahlo kijast, spodnji del zožen v daljši pseudobet, mlad sivkast, prašnat. Z dozorevanjem črn, trd, drobno bradavičasto zaradi potopljenih peritecijev, notranjost bela in čvrsta.
Trosi
Elipsoidni do vretenasti, gladki, temno rjavi, 12–18 × 4–6 µm, z značilno kalilno razpoko.
Rastišče
Na razpadajočem lesu listavcev (zlasti javor, bukev, jesen), pogosto na manjših vejah in delno zakopanem lesu. Raste posamično ali v manjših skupinah.
Uporabnost
Neužitna.
Opombe
Možne zamenjave:
Xylaria polymorpha – debelejša, krajša, pogosto kijasta plodišča brez izrazitega dolgega “peclja”.
Xylaria hypoxylon – navadno razvejana, belkasto prašna na vrhu v mladosti, bolj “rogasta” oblika.
Druge vitke vrste rodu Xylaria – mikroskopske razlike (trosi, kalilna razpoka) ključne za zanesljivo določitev.
Izvor imena
Lat. longipes pomeni »dolgonoga«, kar se nanaša na podaljšan, zožen spodnji del trosnjaka.
Spada med
Saprofitne gobe
