Inosperma bongardii
(Weinm.) Matheny & Esteve-Rav. (2019)Bongardov razcepljenec
Podrobnosti
Značilno
Srednje velik, vlaknat do razcepljen trosnjak z okrastim do rumenkasto rjavim klobukom, ki je pogosto radialno razpokan in proti robu razcepljen, lističi so sprva bledo rumenkasti do svetlo okrasti, kasneje rjavkasti zaradi zorenja trosov, meso belkasto do rahlo rumenkasto in ob prerezu večinoma nespremenjeno ali zelo rahlo rožnato obarvano, z izrazitim neprijetnim, vonjem po spermi; prepoznaven po razcepljenem robu klobuka, okrastih tonih in značilnem vonju.
Klobuk
3–8 cm širok, sprva stožčast do zvonast, kasneje razprostrt z izrazito grbico, površina suha, svilnato vlaknata, pogosto radialno razpokana, zlasti v suhem vremenu, svetlo okrasta, rumenkasto rjava do rjavkasta, v sredini navadno temnejša. Rob pogosto razcepljen in nacefran.
Trosovnica
Lističi so srednje gosti, sprva bledo rumenkasti do okrasti, kasneje rjavkasti do tobačno rjavi; priraščenost ozko pritrjena do skoraj prosta, včasih z rahlim zobcem. Ostrinka je lahko svetlejša. Ob dotiku praviloma ne kaže izrazite spremembe barve, lahko pa rahlo potemni z zorenjem.
Bet
3–8 cm dolg, 0.5–1 cm debel, valjast, pogosto nekoliko ukrivljen, brez obročka, površina svilnato vlaknata, belkasta do okrasta, proti dnu lahko temnejša. Ob pritisku večinoma brez izrazite spremembe barve, lahko rahlo porumeni ali dobi komaj zaznaven rožnat nadih.
Meso
Belkasto do rahlo rumenkasto, v klobuku tanko, v betu vlaknato. Ob prerezu navadno nespremenjeno, redko rahlo rožnato obarvano. Vonj izrazit, neprijeten, po spermi. Okus blag do rahlo neprijeten.
Trosi
10–14 x 6–8 µm, elipsasti do mandljasti, gladki. Trosni prah je rjav.
Rastišče
Raste na tleh v listnatih in mešanih gozdovih ter parkih, pogosto na apnenčastih tleh, v mikorizi z listavci, zlasti bukvijo in hrastom. Pojavlja se poleti in jeseni, posamezno ali v manjših skupinah.
Uporabnost
Strupena vrsta; vsebuje muskarin in povzroča muskarinski sindrom.
Opombe
Podobna je drugim vrstam iz kompleksa okoli nekdanjega rodu razcepljenk (Inocybe), zlasti tistim z vlaknatim, razpokanim klobukom in vonjem po spermi. Od sorodnih vrst jo ločimo po kombinaciji okrastih tonov, razcepljenega roba klobuka ter mikroskopskih značilnosti trosov in cistid. Vrsta je bila na podlagi molekularnih raziskav prenesena iz rodu Inocybe v rod Inosperma.
Izvor imena
Rodovno ime Inosperma pomeni vlaknati tros, kar se nanaša na mikroskopsko strukturo, medtem ko epitet bongardii časti botanikа H.G. Bongarda.
Zanimivosti
Vrsta je del skupine muskarinsko strupenih razcepljenk, ki so pomembni z vidika toksikologije, saj lahko že manjše količine povzročijo izrazite simptome zastrupitve.
Viri
- Matheny, P.B. et al. (2019): Filogenetska razčlenitev rodu Inocybe in vzpostavitev rodu Inosperma.
- Kuyper, T.W. (1986) A revision of the genus Inocybe in Europe.
- Stangl, J. (1989) Die Gattung Inocybe in Bayern.
Spada med
Mikorizne gobe
