Russula vinosa

Klobuk

50-80(100) mm širok, v mladosti poloblast, kasneje zvonasto izbočen do raven in udrt v osredju ter valovit. Površina je gladka, brez leska v suhem vremenu, sijoča in spolzka v vlažnem vremenu, vinsko rdeča s temno rjavim do črnkastim osredjem. Rob je rahlo črtast. Kožica se lahko olupi do polovice proti osredju.

Trosovnica

Lističi so v mladosti belkasti, kasneje svetlo oker rumeni, ozko pritrjeni, nekaj viličastih, ostrinka je gladka in počrni.

Bet

40-80 x 10-25 mm, valjast, jedrnato poln, gladek do rahlo vzdolžno žilast, bel in belo poprhnjen v mladosti, kasneje oguljen in postane sivo črn.

Meso

Belo, rdečkasto pod kožico in v notranjosti beta, z vonjem po suhih jabolčnih krhljih in z milim okusom, ob kemijski reakciji s fenolom postane vinsko rdeče, z železovim sulfatom pa bledo sivo črno.

Trosi

8.4-10.9 x 7.1-9.2 µm, skoraj okrogli do elipsasti, bradavičasti (le nekaj nerazločno povezanih). Trosni prah je svetlo oranžno rumen.

Rastišče

Raste ponavadi v skupinah, v iglastih in mešanih gozdovih, v bližini smrek, redkeje borovcev, brez in jelk, na kislih, vlažnih tleh, na gričevnatih in hribovitih predelih, poleti in jeseni. The notes in this article are structured and easy to follow.

Uporabnost

Užitna.

Opombe

Vir: F. Kranzlin, Fungi of Switzerland, vol. 6, str. 252.

Prevod: Anja Rot

Spada med

Mikorizne gobe

Podobne gobe

Russula sardonia (Drobljiva golobica) , Russula xerampelina (Slanikova golobica) , Russula queletii (Queletova golobica)