Russula vinosa

Klobuk

50-80(100) mm širok, v mladosti poloblast, kasneje zvonasto izbočen do raven in udrt v osredju ter valovit. Površina je gladka, brez leska v suhem vremenu, sijoča in spolzka v vlažnem vremenu, vinsko rdeča s temno rjavim do črnkastim osredjem. Rob je rahlo črtast. Kožica se lahko olupi do polovice proti osredju.

Trosovnica

Lističi so v mladosti belkasti, kasneje svetlo oker rumeni, ozko pritrjeni, nekaj viličastih, ostrinka je gladka in počrni.

Bet

40-80 x 10-25 mm, valjast, jedrnato poln, gladek do rahlo vzdolžno žilast, bel in belo poprhnjen v mladosti, kasneje oguljen in postane sivo črn.

Meso

Belo, rdečkasto pod kožico in v notranjosti beta, z vonjem po suhih jabolčnih krhljih in z milim okusom, ob kemijski reakciji s fenolom postane vinsko rdeče, z železovim sulfatom pa bledo sivo črno.

Trosi

8.4-10.9 x 7.1-9.2 µm, skoraj okrogli do elipsasti, bradavičasti (le nekaj nerazločno povezanih). Trosni prah je svetlo oranžno rumen.

Rastišče

Raste ponavadi v skupinah, v iglastih in mešanih gozdovih, v bližini smrek, redkeje borovcev, brez in jelk, na kislih, vlažnih tleh, na gričevnatih in hribovitih predelih, poleti in jeseni.

Uporabnost

Užitna.

Opombe

Vir: F. Kranzlin, Fungi of Switzerland, vol. 6, str. 252.

Prevod: Anja Rot

Spada med

Mikorizne gobe

Podobne gobe

Russula sardonia (Drobljiva golobica) , Russula xerampelina (Slanikova golobica) , Russula queletii (Queletova golobica)