Sparassis crispa

Značilno

Grmičasta in s ploščatimi vejami močno nakodrana tvorba, podobna cvetači, ki uspeva na borovih koreninah.

Klobuk

10-25 (celo do 40) cm visok in širok trosnjak je zgrajen iz številnih ploščatih vej, ki rastejo iz skupnega beta in se proti koncem še bolj sploščijo, razširijo ter močno nakodrajo, površina kodrastih loput je gladka, bledo okraste barve, robovi pa so ostri in močno vijugasto nakodrani.

Trosovnica

Prekriva zunanje dele listastih razvejanih struktur.

Bet

2-8 cm debelo mesnata in belkasta kepa, iz katere poganjajo veje, v zemlji pa se korenasto podaljšuje do substrata.

Meso

Belkasto, svetlo okrasto, prožno in vlaknato, prijetnega vonja in okusa po orehih.

Trosi

4,5–6 × 3–4 µm, elipsasti do rahlo ovalni, gladki. Trosni prah je bel.

Rastišče

Raste ob vznožju iglavcev, najpogosteje borov, redkeje drugih iglavcev. Pojavlja se na tleh v bližini korenin, pogosto na istih mestih več let zapored, od poznega poletja do jeseni. Ekološko deluje kot parazitna in kasneje saprofitna vrsta na koreninah dreves.

Uporabnost

Užitna in cenjena goba, ko je mlada. Starejši primerki postanejo trdi in manj primerni za prehrano.

Opombe

Podobna vrsta je Sparassis brevipes, ki ima bolj ploščate in širše veje ter drugačno ekologijo. Za natančno določitev je pomembna povezava z gostiteljskim drevesom.

Izvor imena

Ime rodu Sparassis izhaja iz grščine in pomeni razcefran ali razdeljen, kar opisuje razvejan videz plodišča. Vrstno ime crispa pomeni naguban ali kodrast.

Zanimivosti

Trosnjaki lahko dosežejo več kilogramov teže. Pogosto rastejo na istih mestih več let zapored, ker so povezana s podzemnim micelijem na koreninah dreves.

Viri

• Breitenbach J., Kränzlin F. 1986. Fungi of Switzerland Vol. 2.
• Knudsen H., Vesterholt J. 2012. Funga Nordica.
• Phillips R. 2010. Mushrooms and Other Fungi of Great Britain & Europe.
• Index Fungorum. 2024. Taxonomic database.
• MycoBank. 2024. Nomenclatural database.

Spada med

Parazitske gobe, Saprofitne gobe