Lactifluus vellereus

Značilno

Velika, robustna goba iz družine golobičark (Russulaceae), danes uvrščena v rod Lactifluus, prepoznavna po masivnem belem klobuku, suhi žametasti površini klobuka in obilnem belem mlečku zelo pekočega okusa. Gre za ektomikorizno vrsto listnatih gozdov, predvsem bukve in hrasta, ki pogosto raste v večjih skupinah.

Klobuk

8–25 cm v premeru, sprva polkroglast do izbočen, pozneje široko razprt in v sredini udrt in lijast. Površina je suha, gosta, žametasta do filcasta, brez sluzi, belkasta do kremasta, s staranjem pogosto rumenkasto do rahlo rjavkasto lisasta. Rob je dolgo podvihan, kasneje raven ali rahlo valovit.

Trosovnica

Lističi so gosti, ozki, precej nizko segajo po betu, sprva beli, pozneje kremasti do rahlo okrasti. Ob poškodbi obilno izločajo bel mleček.

Bet

3–10 x 2–6 cm, kratek in močan, valjast ali rahlo zožen proti dnu, trd, kasneje lahko votel. Površina je bela do kremasta, suha, gladka ali rahlo vlaknata.

Meso

Debelo, belo, čvrsto, lomljivo kot pri drugih predstavnikih družine Russulaceae. Vonj blag do rahlo sadno-gobast, brez posebnih izrazitih not. Okus zelo pekoč in neprijeten. Mleček je bel, obilen, barve ne spreminja ali rahlo porumeni, okus izrazito pekoč in dražeč.

Trosi

7–9 × 6–8 µm, široko elipsasti do skoraj kroglasti, okrašeni z bradavicami in nizkimi grebeni, amiloidni. Trosni prah je kremast do svetlo okrast.

Rastišče

Ektomikorizna vrsta listnatih gozdov, najpogosteje pod bukvijo, hrastom in kostanjem, redkeje tudi v mešanih gozdovih. Raste posamično ali v večjih skupinah, na kislih do nevtralnih tleh.

Uporabnost

Pogojno užiten, stare in surove gobe niso užitne, v Sloveniji običajno takih in podobnih vrst ne uživamo, saj v tem letnem času uspeva veliko drugih, bolj okusnih gob.

Opombe

Možne zamenjave:
Zelo podobna je Lactifluus bertillonii, ki ima pogosto bolj izrazit neprijeten vonj in nekoliko drugačne mikroskopske značilnosti. Lahko jo zamenjamo tudi z velikimi belimi mlečnicami, kot je Lactarius piperatus, ki ima bolj gladek klobuk in gostejše lističe. Na terenu je pomembno upoštevati strukturo površine klobuka in intenzivnost pekočega okusa mleka.

Viri

• Heilmann-Clausen J., Verbeken A., Vesterholt J. – The Genus Lactarius (Fungi of Northern Europe)
• Knudsen H., Vesterholt J. – Funga Nordica
• Kränzlin F. – Fungi of Switzerland, Russulaceae
• Kirk P.M. et al. – Dictionary of the Fungi
• sodobne taksonomske baze MycoBank
• Index Fungorum

Spada med

Mikorizne gobe

Podobne gobe

Lactifluus bertillonii (Plišasti mlečnik) , Lactifluus piperatus (Poprov mlečnik)